Zame osebno je najtežja stvar, ko vem, da ne bom mogel več stopiti na nogometno zelenico. Čas, ko ne bom mogel več zadevati. Čas, ko ne bom več slišal hrumenja navijačev. Čas, ko Ljudski vrt več ne bo vzklikal »Marcos Tavares«. Toliko občutkov se je nabralo v letih, ko sem pustil svoje srce na igrišču. Čas je, da tudi vi izveste, kakšni so bili občutki, ko sem zadel proti Celticu. Čas, da izveste, kako je bilo, ko sem vnovič zadel mrežo nasprotnikovega gola. In čas je, da izveste, kako sem se počutil takrat, ko mi ni šlo vse po načrtu.
